Franja – spomenik
Od partizanske bolnišnice do spomenika evropskega pomena
Zgodovina in v veliki meri tudi atraktivna lokacija sta pripomogli k zgodnjemu zavedanju o izjemnem pomenu Partizanske bolnice Franja za bodoče generacije. Po vojni je postala kulturni spomenik in simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi narodi zoperstavili fašizmu in nacizmu. Prvič je bila kot spomenik zaščitena leta 1952, ko je odločbo o njenem zavarovanju na predlog Zavoda za spomeniško varstvo Ljudske republike Slovenije izdal takratni Svet Vlade LRS za prosveto in kulturo. Poslej je bil vstop na območje spomenika dovoljen samo v spremstvu oskrbnika, različne posege na objektih pa je bilo mogoče izvajati samo po predhodnem soglasju Zavoda za spomeniško varstvo LRS. Za kulturni spomenik državnega pomena jo je Vlada RS z odlokom razglasila leta 1999. Kmalu zatem je bila sprožena pobuda za vpis na UNESCO seznam svetovne kulturne dediščine, kamor Franja zaenkrat še ni uvrščena, je pa od junija 2000 na poskusnem seznamu. Zaradi svoje simbolne vrednosti in pomembne vloge, ki jo je odigrala v zgodovini in kulturi Evrope, jo je Evropska unija leta 2015 uvrstila med prejemnike Znaka evropske dediščine.
Lesene barake, zgrajene kot zasilna zavetišča v času vojne, je bilo treba v desetletjih po njej neprestano obnavljati, saj so klimatske razmere v soteski pospeševale razkrajanje lesenih delov, prihajalo pa je tudi do različnih poškodb. Vse to je terjalo kontinuirano skrb za obnovo barak in ostalih objektov. Večje obnove so potekale v letih 1949, 1952, 1957, 1964, 1978–1980, 1989–1990 in 2009–2010.
V nadaljevanju najdete več informacij o posameznih mejnikih v več kot sedemdesetletni zgodovini spomenika.
Partizanska bolnica Franja postane muzej
Osebje je bolnišnico zapustilo 5. maja 1945. Po nekaterih virih so za zavarovanje objektov v njej pustili nekaj članov osebja, a ti niso ostali. Maja 1945 so zato iz centralne vojaške bolnice Franja iz Gorice poslali Janezu Peternelju, gospodarju na nekdanji javki, dopis, v katerem so ga prosili, naj prevzame skrb za postojanko. Ko je postal oskrbnik, je dobil tudi puško. Dnevno je kontroliral stanje v soteski in spremljal obiskovalce. V juliju 1945 ga je nasledil Nikola Radojčić, nekdanji član osebja. 7. julija 1945 je bila nastavljena tudi prva spominska knjiga za obiskovalce. Slovesnost ob uradnem odprtju, na kateri je spregovorila tudi nekdanja upravnica dr. Franja Bojc Bidovec, je potekala 19. maja 1946 ob gostilni v Logu, nekdanji javki bolnišnice, obiskovalci pa so se zatem v sotesko podali po povsem avtentični dostopni poti, na kateri še ni bilo varnostnih ograj. Upravno je takrat bolnica spadala pod Sanitetni odsek komande Vipavskega vojnega področja. Na mestu oskrbnika sta se zvrstila še dva domačina, Štefan Prezelj (1946–1947) in Ernest Čufar (april 1947–1951), preden je avgusta 1951 to odgovorno nalogo za dolgo vrsto let prevzel prav tako domačin Franc Bevk, gospodar Čerinove kmetije v neposredni bližini bolnišnice.
Zima 1952
Leto 1952 so zaznamovale hude snežne padavine, ponekod po Sloveniji je zapadlo do dva metra snega. V Cerknem, kjer običajno ni veliko snega, ga je tedaj zapadlo 1,65 m. Tudi v Franji je sneg povzročil velike težave, o čemer je takratni oskrbnik Franc Bevk večkrat poročal v Ljubljano. Zaradi obilice zapadlega snega (snežilo je 27. januarja, 1. in 2. februarja) in številnih plazov je bila soteska povsem pod snegom. Barake so bile zasute do vrha streh. Predstavnik Zavoda za varstvo kulturne dediščine Milan Kolar se je v Franjo odpravil 6. marca 1952. Iz njegovega poročila razberemo, da so bili porušeni rentgen, dvižni most in več drugih mostov ter da sta bila močno ogrožena baraka št. 1 in invalidski dom. Sredstva za obnovo, ki je potekala od 16. junija do 1. julija 1952, je Zavod dobil od Občinskega ljudskega odbora Tolmin. Obnovljena sta bila rentgen in invalidski dom, opravljena pa so bila tudi nekatera druga dela, ki jih je izvajalo Krajevno mizarsko podjetje Cerkno.
Skala v operacijski sobi
Po nekajletnih težavah z upravljavci in z zagotavljanjem finančnih sredstev za obnavljanje barak so bila maja 1957 izvedena obsežnejša obnovitvena dela, po katerih pa je 13. septembra 1957 prišlo do kamnitega plazu. Skala, ki je zgrmela s pobočja Malega Njivča, in plaz za njo sta poškodovala 6 barak: invalidski dom, pralnico in kopalnico, barako za osebje, skladišče, barako za ranjence in operacijsko barako. Zrušene so bile strehe, uničeni podi in deloma stene, posamezna okna in vrata ter oprema. Skala, ki je padla na streho operacijske barake, je pristala na operacijski mizi in jo povsem uničila. Sledila so obnovitvena dela, ki so bila zaključena do sredine oktobra. Da bi preprečili podobne nezgode, so do leta 1959 na strmem pobočju namestili viseče palisadne mreže, ki so jih po plazu leta 1989 obnovili in ki bolnišnico varujejo še sedaj.
Pod okrilje Mestnega muzeja Idrija
V letu 1963 je z občinskim odlokom Občine Idrija z dne 24. decembra 1962 skrb za Franjo prevzel Mestni muzej Idrija, ki to nalogo opravlja še danes (2019). Leta 2013 mu je Občina Cerkno za zgledno polstoletno upravljanje s Partizansko bolnico Franja podelila Bevkovo priznanje – najvišje priznanje Občine Cerkno. Muzej pri izvajanju nalog sodeluje z različnimi strokovnimi službami, zlasti z Območno enoto ZVKDS Nova Gorica in z Restavratorskim Centrom.
Milijonti obiskovalec
Vsa povojna leta je bila bolnišnica na ogled obiskovalcem, ki so prihajali z vseh koncev sveta. Največji obisk so beležili v sedemdesetih in osemdesetih letih, rekorden pa je bil v letu 1977, ko si je bolnišnico v soteski ogledalo več kot 47.000 obiskovalcev. Franja je milijonto obiskovalko dočakala 5. oktobra 1986 in Mestni muzej Idrija je ob tej priložnosti pripravil slovesnost, ki se je je udeležilo okoli 1.000 ljudi. V preteklosti so jo redno obiskovali tudi nekdanji člani osebja in ranjenci, v večjem številu nazadnje po obnovi leta 2010. Do konca leta 2018 se je število obiskovalcev povzpelo na več kot 1.630.000, od tega je bila približno tretjina tujcev.
S tovornjaki v Franjo
Januarja 1989 je kamnit plaz s pobočja Velikega Njivča zasul dostopno pot in slikovite slapove ob vhodu v sotesko ter poškodoval nekaj barak. V sotesko se je zrušilo okoli 8.000 m3 materiala, več tisoč pa še ob preventivnem miniranju. S posebno mehanizacijo, nazadnje pa tudi ob pomoči narave je bilo iz soteske odstranjenih okoli 30.000 m3 materiala. O razsežnosti katastrofe pričajo dokumentarne fotografije, na katerih tovornjaki iz soteske odvažajo material: tudi do šest tovornjakov podjetja Zidgrad je hkrati odvažalo material iz soteske Pasice na gradbišče tovarniške hale ETA v Cerkno in v poslovno-stanovanjsko središče v Spodnji Idriji. Prizor, ki si ga danes težko predstavljamo. Projekt obnove je za leto in pol angažiral večje število strokovnjakov, aktivno sta ga spremljali in z donacijami podprli tudi domača in zamejska javnost. Avgusta 1989 so bile obnovljene v plazu in ob miniranju poškodovane barake, in sicer baraka za ranjence z bunkerjem, izolirnica, operacijska soba, rentgen, soba za zdravnike, stranišče in prodajni kiosk. Delo je opravila ekipa Mestnega muzeja Idrija, ki jo je vodil Jože Gantar, sodelovali pa so Roman Obid, Slavko Kunc in Marjan Vidali. Obnovljena bolnišnica je bila odprta v juniju leta 1990.
Več: Samo Bevk, Franja: muzej človeške plemenitosti, Sanacije Partizanske bolnice Franja v letih 1989–1990, Mestni muzej Idrija, 1999.
Bolnice Franja ni več
Časopisni naslovi, kot so »Bolnice Franje ni več«, »Bolnišnica Franja uničena«, so v dneh po 18. septembru 2007 preplavili slovenske medije. Povodenj, ki je tega dne prizadela območje Škofjeloško-Cerkljanskega pogorja, je povzročila šest smrtnih žrtev in večmilijonsko materialno škodo. V soteski Pasice je narasla Čerinščica, razen dveh barak, uničila in odnesla vse, kar ji je bilo napoti. Vlada RS je že dan po nesreči izrazila pripravljenost, da se spomenik obnovi. V nadaljevanju je bila v soglasju s strokovnjaki sprejeta odločitev o popolni rekonstrukciji. Do konca oktobra 2007 je bila zaključena interventna faza, v kateri je bila soteska počiščena zatem pa so se pripravljali projekti za obnovo objektov in sanacijo zaledja soteske. Pri vseh teh aktivnostih je bila v veliko pomoč tudi dokumentacija, za katero je že pred nesrečo poskrbel Mestni muzej Idrija (arhitekturni načrti barak, geološke raziskave terena, projekti za sanacijo brežin, dokumentacija muzejskih predmetov). Obnova je povezala različne strokovnjake, deležna pa je bila tudi podpore najširše javnosti. Preko 1.100 donatorjev je prispevalo sredstva, s pomočjo katerih je muzej poskrbel za premično dediščino spomenika.
Več o obnovi v posebni številki Idrijskih razgledov št. 2/2012.
Franja spet odprta
Rekonstrukcija barak v soteski je potekala od avgusta do decembra 2009, istočasno pa so se v muzeju ukvarjali s premično dediščino, ki je bila ob povodnji v veliki meri uničena. Za vsako od barak je bil izdelan elaborat, ki je vključeval analizo stanja pred nesrečo in predlog bodočih postavitev. Na podlagi obstoječe muzejske dokumentacije so bile izdelane kopije lesenih in kovinskih predmetov, kot so mize, klopi, stoli, omare, pogradi, štedilniki, peči, umivalniki in drugo. Ostale nadomestne predmete, kot so sanitetni in medicinski predmeti, posoda, svetila itd., so večinoma darovali posamezniki, ostali so bili pridobljeni na terenu. Barake so bile dokončno opremljene tik pred odprtjem. Poskrbljeno je bilo tudi za informativne table na poti in v samih barakah, kjer si obiskovalci lahko preberejo odlomke iz spominov nekdanjih ranjencev in članov osebja. Obnovljeno bolnišnico je 22. maja 2010 odprla Ministrica za kulturo Majda Širca in že prvi dan si jo je ogledalo preko 1.000 obiskovalcev.
Franja prejela znak evropske dediščine
Znak evropske dediščine, uveden leta 2011 na podlagi Sklepa Evropskega parlamenta, je ukrep, ki temelji na medvladni iniciativi iz leta 2006 ter poudarja simbolno vrednost in veča prepoznavnost spomeniških območij, ki so imela pomembno vlogo v zgodovini in kulturi Evrope in/ali pri oblikovanju Evropske unije.
Leta 2014 je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Evropski komisiji na podlagi navedenega ukrepa EU posredovalo prijavne elaborate za štiri državna spomeniška območja, a je bila v procesu ocenjevanja in vrednotenja uspešna le Partizanska bolnica Franja. Poleg nje je na slovesnosti, ki je 15. aprila 2015 potekala v Bruslju, znak prejelo še 15 drugih spomeniških območij iz Poljske, Nemčije, Grčije, Francije, Madžarske, Portugalske, Španije, Italije in Litve. Podelitve sta se udeležili Ivana Leskovec, direktorica Mestnega muzeja Idrija, in Milojka Magajne, odgovorna kustosinja za zbirko Partizanska bolnica Franja. Tri dni pozneje je ob svetovnem dnevu spomenikov in spomeniških območij v Franji potekala slovesnost ob odkritju prejetega znaka. Poleg ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar so se je udeležili številni sodelavci, ki so v preteklosti sodelovali pri vzdrževanju, obnavljanju in upravljanju spomeniškega območja, predstavniki Ministrstva za kulturo RS in ZVKDS pa tudi predstavniki medijev in širša javnost.
